Mednarodni CIOFF® folklorni festival FOLKART
Mariborski Folkart, največji slovenski in tudi evropski folklorni praznik, je mariborsko okno v svet.
Je edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan tako s strani svetovne nevladne organizacije CIOFF® in vrhunskih strokovnjakov. Naše mesto je že zdavnaj postavil v center folklornega zemljevida Evrope, prav tako tudi na eno najvidnejših mest v svetovnem merilu. Folkart sleherno leto privabi najbolj uveljavljene folklorne skupine od blizu in daleč. Mariborčani tako kar na domačem pragu spoznavamo tradicijsko kulturo, običaje, zvoke in ritme sveta, tudi tistih najbolj skritih kotičkov našega planeta, ki jih vidimo le na zemljevidih. Sicer je pandemija grobo oklestila program že v letu 2020, kljub temu pa smo vztrajali. Tudi letos. Uspelo nam je povabiti nekaj odličnih folklornih ansamblov, ki bodo dodobra popestrili ter obarvali naše mesto.
Folkart, ki so ga Mariborčani že dolgo nazaj vzljubili in so nanj upravičeno ponosni, je zakorakal v svoje triintrideseto leto. Smelo, optimistično. Za vse ljudi svobodnega duha in odprtega srca, ki želijo videti tudi preko oddaljenih obzorij.
Še dve leti nazaj smo lahko mirno rekli, da se ob nastopih folklornih skupin po mestnih ulicah in trgih »pol Maribora zbere v mestu«. Na svoj račun so prišli vsi ljubitelji čarobnega, barvitega svetovnega ljudskega izročila. In zakaj ne bi moglo biti tako tudi letos? Seveda bo. Sicer manj množično, saj bomo na festivalu upoštevali vse ukrepe proti širjenju virusa, vendar vseeno zanimivo, veselo, glasno.
Letošnji Folkart bo potekal v znamenju miline ter barvitosti češke skupine »Kyjov«, energičnosti in popolnosti bolgarske skupine »Sredets« ter izjemne strasti in vrhunskosti srbske skupine »Sevojno«, v družbi izjemne slovenske skupine »AFS Študent«, naših mariborskih »Kudovcev«.
Folkloristi komaj čakajo na te nastope, razveselijo jih gledalci, s katerimi zelo radi delijo svojo kulturno tradicijo. Zato ne zamudite srečanja s folkloristi. Z bežnim pogledom, iskrenim nasmeškom ali fotografijo si lahko ustvarite nepozabne spomine.
Priložnosti bo kar nekaj; v četrtek, 1. julija in v petek, 2. julija, se bodo vse nastopajoče skupine predstavile že dopoldan na Glavnem trgu in Trgu Leona Štuklja, enako v zgodnjih večernih urah. V petek proti večeru pa tudi v mestnem parku, na Art kampu.
Sklepno dejanje letošnjega Folkarta pa bo v soboto, 3. julija zvečer, v prekrasni dvorani Union, kjer se bodo vse nastopajoče skupine s svojimi najboljšimi koreografijami poslovile od Mariborčanov.
V teh časih, ki jih označuje pandemija, še posebej potrebujemo optimizem, vero v boljše čase in pogled skozi okno v svet, ki nam ga nudi Folkart – veselo bo, čudovito, glasno in strastno!
Da, v soboto se bomo poslovili od letošnjih udeleženk. Ampak samo za letos. V naslednje leto pa zremo z optimizmom, saj verjamemo, da bomo ponovno na svojem »domačem dvorišču« pozdravili bisere svetovne folklore tudi z drugih celin, ne le Evrope, ki smo jih v našem mestu imeli priložnost občudovati skozi desetletja. Da, naš Folkart, izjemen festival, je naše mesto že zdavnaj postavil na svetovni zemljevid.
Četrtek, 1. julij
10.30 Glavni trg: 33. FOLKART (BIH, BUL)
11.00 Trg Leona Štuklja: 33. FOLKART (BIH, BUL)
11.00 Glavni trg: 33. FOLKART (CZE, SRB)
11.30 Trg Leona Štuklja: 33. FOLKART (CZE, SRB)
19.00 Glavni trg: 33. FOLKART (BUL, CZE, SRB)
19.30 Miklavž, Športna dvorana: 33. FOLKART (BIH)
Petek, 2. julij
10.30 Glavni trg: 33. FOLKART (BIH, CZE, SLO)
11.00 Trg Leona Štuklja: 33. FOLKART (BIH, CZE, SLO)
17.00 Mestni park Maribor: 33. FOLKART (BIH, CZE, SLO)
20.00 ŠD Lenart: 33. FOLKART (SRB)
20.00 KD Slovenj Gradec: 33. FOLKART (BUL)
Sobota, 3. julij
11.00 Glavni trg: 33. FOLKART (BIH, BUL, CZE, SRB)
20.00 Dvorana Union: 33. FOLKART – ZAKLJUČEK (BIH, BUL, CZE, SRB, SLO)
Sodelujoče skupine v letu 2021
1/ BOLGARIJA – Folklorni plesni ansambel »Sredets« iz Sofije
2/ ČEŠKA – Folklorni ansambel Moravske »Kyjov« iz Kyjova
3/ SRBIJA – Ansambel narodnih plesov in pesmi KUD »Sevojno« iz Sevojna
4/ BOSNA IN HERCEGOVINA – Folklorni ansambel AKCUS »Seljo« iz Sarajeva
5/ SLOVENIJA – Akademska folklorna skupina »Študent« iz Maribora
6/ SLOVENIJA– Glasbeni sestav Akademske folklorne skupine »Študent«, Maribor
BOSNA IN HERCEGOVINA
Folklorni plesni ansambel »AKCUS Seljo«, Sarajevo
Bosna in Hercegovina že po obliki spominja na srce, ki leži v osrčju jugovzhodne Evrope. Na tem prostoru sta se vedno srečevali vzhodna in zahodna civilizacija ter ustvarjali fascinantno zgodovino. Severni in osrednji del se imenujeta Bosna, južni del, ki se je v preteklosti imenoval Hum, pa je v 19. stoletju dobil ime Hercegovina. Osupljivo čudovita dežela z znanimi rekami Neretvo, Drino, Uno, in Taro, planinami Jahorino in Bjelašnico, z neskončno paleto naravnih krajin, kultur ter tradicij, je država treh narodov in številnih narodnostnih manjšin. V njeni burni zgodovini, vse od drugega slovanskega naseljevanja v 7. stoletju, ko se je nedolgo zatem pojavila prva omemba imena Bosna, preko Osmanskega cesartsva, Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS in Jugoslavije ter vse do samostojnosti, je Bosna in Hercegovina vsem zgodovinskim pretresom navkljub ostala multikulturna, večverska družba, glavne pa so islamska, pravoslavna in katoliška. Multikulturnost ji je usojena, in kultura te barvite dežele je izjemna; ne najdemo je le na zidovih umetnostnih galerij ter muzejev, ampak v srcu čudovitih ljudi, ki svojo kulturo prav fanatično častijo. Jo živijo. Tamkajšnji prebivalci so lahko ponosni na svojo gostoljubnost. Z gostom ravnajo kot z družinskim članom, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, tujce pogosto povabijo k sebi na kavo, v svoj dom. Njihova gostoljubnost preprosto ne pozna meja.
Akademski kulturni center »Seljo« je bil ustanovljen leta 1949 v Sarajevu. Študentom so želeli omogočiti razvijanje talentov ter uresničiti željo po kreativnem ustvarjanju, kar je skozi uspešno zgodovino zdaleč preraslo amaterske standarde. Od nastanka do danes je v »Selju« delovalo več kot 25.000 članov in med ostalimi je tudi folklorna sekcija ena tistih, ki je pustila trajen pečat na mnogih festivalih po vsem svetu. Vrhunska kakovost, avtentični in raznoliki tradicijski kostumi ter strast do izražanja tradicijske kulture so dokaz prepletanja starodavnih kultur, ki so se zlile v pisano paleto izjemnih zgodb. In, kot pravi pesnik Branko Čopić, eden izmed velikanov bivše Jugoslavije: »Ima negdje, zemlja jedna, plemenita, topla, čedna. Ima jedna zemlja snena, lijepa, nježna, kao žena! Ima jedna rajska bašta, u kojoj se voli, prašta. U toj bašti ruža rosna, ima jedna zemlja – Bosna!«
