30. Folkart

Ja, leto 2018 je bilo res še posebej praznično. Jubilejni 30. Folkart, ki je v okviru Festivala Lent 2018 spet privabljal staro in mlado, ponovno na velikem, plavajočem odru na Dravi, je mladenič, ki je z velikimi koraki dosegel svojih (prvih?) 30 let. Postal je velik; znan po vsem svetu, priljubljena ter želena destinacija mnogih tujih skupin. Zmeraj je vabljiv, zmeraj obljublja!

Zgolj za ceno Lente, festivalske vstopnice, so prišli na svoj račun vsi ljubitelji čarobnega, barvitega svetovnega ljudskega izročila. Dva slavnostna koncerta ponovno na Glavnem odru na Dravi, otvoritev (v torek, 26. 6. ob 21.00) in slavnostni zaključek, z velikim ognjemetom kot darilom za nastopajoče in za Mariborčane (v soboto, 30. 6. ob 21.30).

Po Mariboru pa so ulični nastopi vrhunskih folklornih skupin z vsega sveta na ogled brez kakršnekoli vsopnine, seveda. V družbi »polovice Maribora«, ki se zbere na Grajskem trgu, smo lahko spremljali na desetine nastopov folklornih skupin po centru mesta, po ulicah in trgih kot tudi v Mestnem parku. Vse skupaj pa smo začinili z velikimi povorkami!

Folkloristi, ki zmeraj komaj čakajo na te nastope, razveseli jih množica ljudi, s katerimi se zelo radi družijo in jih tudi naučijo kakšen plesni gib, značilen za svojo kulturno tradicijo. Vsi po vrsti hvalijo čudovito mariborsko publiko.

Barvito, čudovito, glasno in strastno!

Izbrati skupine za jubilejno leto je bil poseben izziv; o, ja, bilo je pestro. Dolgotrajno in polno izzivov, na trenutke je vladala panika ... kaj pa, če katera skupina ne bo prišla? Skrb in negotovost vse do prihoda skupin je vsako leto enaka, vendar na osnovi izkušenj tudi obvladljiva. Ponovno smo doživeli raznolikost, tako značilno za prebivalce našega planeta. Recimo skupina iz Argentine se nam je javila sama, saj so slišali za Folkart in bi želeli prikazati predvsem tango, ples strasti iz revnih četrti Buenos Airesa. Prišli so tudi izjemni, očarljivo ležerni Črnogorci, ki na vsakem koraku izžarevajo ponos in svoje aristokratsko poreklo. Z nami so bili afriški »levi« iz Kenije, ki so nam prinesli vroče ritme svojega črnega kontinenta; prišla je tudi vrhunska skupina iz Peruja, ki goji skrivnostno kulturo Inkov. Republika Tuva je manj znan južnosibirski biser na meji z Mongolijo, od koder prihajajo pevci grlenega petja ter plesalci, ki ohranjajo tradicijo nomadskega življenja. Pozdravili smo tudi vrhunsko skupino iz Srbije, ko smo lahko znova podoživljali spomine na nekdanjo skupno državo. Seveda pa je na Folkartu vedno zastopana tudi naša Slovenija. Seveda so nastopali domačini, gostitelji skupin v času bivanja v Mariboru, neumorni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora – brez njih ne gre. Pridružili pa so se jim tudi člani Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, skupine, ki je nastopila že na prvem Folkartu.

Načrtovali smo, iskali, sestavljali mozaik in delali na polno, skozi vse leto in še kakšno prej, preden smo »zabetonirali« program in se veselili folklornih skupin z vsega sveta, ki so stopile na naš oder. Srečni smo, ko opazujemo vesele obraze ter sproščeno uživanje Mariborčanov, kot tudi obiskovalcev od drugod, ob vrhunskih predstavah folkloristov, srčnih ambasadorjev svoje izjemne, tradicijske kulture.

Naj vas ne zavedejo črno-bele fotografije: Folkart je vse od svojega prvega dne Mariboru podarjal mavrično barvit utrip širnega sveta! 

Rojstna letnica festivala je 1989, njegov oče in mama pa KUD Študent. Da bi proslavili 25. obletnico delovanja, so neutrudni Kudovci, oboroženi z bogatimi izkušnjami, v Maribor povabili skupine iz petih držav. Rodil se je Folkart, takrat poimenovan 1. Mednarodni folklorni festival. Podarili so ga svojemu mestu.

Folkart je s svojo aktivacijo dotlej opuščenega Dravskega nabrežja začel zgodbo o kulturi kot motorju za oživljanje mesta, ki jo že 26 let nadaljuje in tudi letos več kot uspešno piše Festival Lent. Tako so se nastopajoči plesalci pred staro trto nastavili kameram leta 1989.

Leta 1990 je festival postal tudi del svetovnega festivalskega združenja CIOFF^®.

Folkart je svoj živahen utrip od prvega dne poklanjal mestu. Leta 1990 je tako pred tedanjim Merkurjem vzniknila cela folklorna vasica, kjer so si mimoidoči z zanimanjem ogledali predstavitve starih domačih obrti.

Leta 1991 je festival zaznamovala osamosvojitvena vojna, zaradi katere so ga prekinili in odpovedali vse prireditve. Vrnitev udeležencev domov je bila nekaj časa nemogoča, ambasade so svetovale svojim skupinam, naj ostanejo v Mariboru, nato pa je stekla prava reševalna akcija, ki bi prav lahko sodila v kak napet akcijski film. Folkloristi iz Litve, Bolgarije in Slovaške so bili v Mariboru s svojimi avtobusi, vsi pa so bili brez vizumov za zahodne države. Njihovi avtobusi so pri Dijaškem domu Lizike Jančar ostali vklenjeni med vojašnico vojvode Mišića in blokado pred njo. Najprej se je opogumil – brez vednosti mariborskih organizatorjev – šofer litovskega avtobusa. Nekako mu je avtobus uspelo zriniti mimo vlačilcev v blokadi, s tem pa je odprl pot tudi Slovakom in Bolgarom. Organizatorji so poskrbeli za varen prevoz do Jurija, tam pa so bila na vrsti pogajanja z avstrijskimi obmejnimi organi. Najtežje je šlo z Bolgari, toda razumevanje človeške stiske v takšnih vojnih razmerah je premagalo administrativne ovire in Avstrijci so spustili folkloriste v svojo državo brez vizumov.

Uradni začetek četrtega Folkarta leta 1992 je bil hkrati tudi slovesnost ob prvi obletnici slovenske državnosti. Slavnostni govornik na proslavi je bil Jelko Kacin, udeležbo na festivalu pa so zaradi dogodkov na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini odpovedali Kanadčani, Rusi, Italijani in Baski. 

Leta 1993 je peti Folkart podal roko prvemu Festivalu Lent. Prizorišča festivala so organizatorji raztegnili po vsem območju Lenta, Glavni oder pa postavili ob Vodnem stolpu. 

Folkart 1995 je bil že festival, ki je v Maribor pripeljal skoraj ves svet. Nastopile so folklorne skupine iz ZDA, Rusije, Gruzije, Nove Zelandije, Švice, Hrvaške in Slovenije, pa tudi Slovenci iz Kanade. Za pravi val navdušenja so poskrbeli Maori iz Nove Zelandije.

Tudi to se zgodi; organizatorje, ki so se krepko namučili, da so pridobili vize za nastopajoče iz Senegala, so ti že prvi dan festivala leta 1996 neprijetno presenetili. Najprej so na Lentu prodali svoja pisana tradicionalna oblačila in nakit, nato pa poskusili prebegniti v Italijo. 

Sedem obiskovalcev na kvadratni meter! Tako so število obiskovalcev, ki so se na Festival Lent 1997 zgrnili ob zaključku 9. Folkarta – bilo jih je 60.000 – opisali v Večeru. Organizacija festivala in njegovo zvesto mariborsko občinstvo pa sta navdušila tudi visokega gosta, predsednika svetovnega festivalskega združenja IFEA, Bruca Skinnerja. 

Folkart je še kako živahen tudi za odrom! Ena Folkartovih najbolj zabavnih žurerskih tradicij je vsakoletni izbor Miss Folkarta. Ne, ne skačite v zrak, nobenega šovinizma se ne gremo, ne razkazujejo se dekleta v bikinkah. Tekmovalke za Miss Folkarta so – moški! Leta 2005 je laskavi naziv osvojila ta kosmatonoga lepotica.

V času festivala postane Maribor svet v malem, ki živi in utripa s pisano množico jezikov in kultur! Nešteto prijateljstev se je v tridesetih letih stkalo na festivalskem odru, pa tudi na mestnih ulicah in trgih. Kako trdna so ta prijateljstva in kakšen ugled si je Folkart ustvaril v svetu kažejo čestitke, ki so prispele z vsega sveta!

»CIOFF^® že od leta 1989 podpira Mednarodni folklorni festival Folkart v Mariboru, ki v mirnem in prijaznem vzdušju združuje tradicijo ter ljudsko umetnost sveta. Nastopajoči s svojim programom omogočijo občinstvu in tudi drugim udeležencem vpogled v kulturno tradicijo svoje dežele in stremijo za tem, da tudi sami razumejo kulturo drugih. Festivalu Folkart želim veliko uspeha ob 30. obletnici. Še vedno se z veseljem in naklonjenostjo spominjam svojega zadnjega obiska na Folkartu izpred desetih let, ko sem se udeležil praznovanja ob njegovi 20. obletnici. Folkart je eden najpomembnejših folklornih festivalov pod okriljem CIOFFA^®, ki se vsako leto odvijajo po vsem svetu! Izrekam vam iskrene želje, dragi prijatelji, in vse najboljše za rojstni dan!«
Philippe Beaussant,
predsednik svetovne organizacije CIOFF^® in predsednik sveta za povezovanje ONG–UNESCO

Folkart 2016: Kostarika

»Najprej bi želel čestitati Folklornemu festivalu Folkart v Mariboru za 30 let! 
Izmenjava različnih kultur v festivalskem ter folklornem okviru na Folkartu odlično uspeva že mnogo let. Sam sem večkrat obiskal Folkart, zato lahko trdim, da je to festival na zelo visokem nivoju in prepričan sem, da bo uspešen tudi v bodoče. Folkart, ki je pred mnogimi leti nastal v Mariboru kot član svetovne organizacije CIOFF^®, pomeni vrhunec folklornih festivalov v Sloveniji – lahko ste ponosni nanj!«
Wolfgang Denke-Otterbein,
predsednik Festivalske komisije v svetovni organizaciji CIOFF^® 

»Ko smo nedavno tega v družinskem okolju upihnili 30 svečk, so nas zajele toplina, sreča in ponos. In spet se bliža ta svečani trenutek, ko bomo enako proslavili našega tridesetletnika, naš Folkart. Človek kar verjeti ne more, da je že toliko star. Tako nebogljen in neizkušen je vstopil v svet svetovnih festivalov! Je rastel, se razvijal, izpopolnjeval in si okoli sebe ustvaril izjemno ekipo, ki ga je popeljala do naziva najboljši folklorni festival te velikosti v Evropi! Upihnili bomo svečke in zajele nas bodo toplina, sreča in ponos.«
»Tovariš«, Vasja Samec,
vodja programa

Folkart 2017: Burundi

»Maribor je bil vedno mesto, kjer se narodna zavest, kulturna identiteta in tradicija visoko cenijo – zato ni naključje, da se je pred 30. leti uresničila zamisel o organizaciji mednarodnega folklornega festivala, kjer ni bila le želja pokazati našo nesnovno kulturno dediščino ampak spoznavati tudi tujo. V vseh teh letih so obiskovalci festivala Folkart na Lentu lahko uživali ob osupljivih plesih, kostumih, ritualih, glasbi in instrumentih ljudstev iz vseh petih kontinentov, ki jih je prizadevnim organizatorjem uspelo pripeljati k Dravi. Hkrati je v obiskovalcih vsako leto bolj dozorevalo tudi spoznanje, da so tradicijska kultura in kulturna raznolikost vsakega naroda vrednote, ki jih je treba spoznati, spoštovati in varovati pred pozabo … to pa so hkrati tudi cilji UNESCA, ki je temu festivalu že večkrat nudil visoko pokroviteljstvo. 
Hvala vsem ljubiteljem folklore, ki velja za najpopolnejši prikaz nesnovne, tradicijske, žive dediščine pri nas in v svetu; in veliko uspeha Folkartu tudi v prihodnje!«
Magdalena Tovornik,
veleposlanica pri UNESCU (2002–2006) in predstavnica CIOFFA^® pri UNESCU

»Mariborski festival je star že 30 let! 
To dolgotrajno življenje je dokaz, da je Folkart festival, ki odraža lepo podobo kulture v Sloveniji. Našel je svoje mesto in osvojil občinstvo, ki mu je zvesto in je tudi poznavalsko. Imel sem priložnost in srečo, da sem veliko let sodeloval z Alenko Klemenčič; to je bila zelo bogata
in nepozabna izkušnja, nepogrešljiva za uspeh vseh velikih mednarodnih kulturnih dogodkov! Mariborski festival Folkart je izjemen model, zato mora živeti še dolga leta.
Bodite ponosni!«
Jean-François Proux,
ustanovitelj Festivala Montoire, Francija, predsednik CIOFFA^® Francije (1993–1997) in član sveta direktorjev svetovnega CIOFFA^® (2001–2007)

Folkart 2017: Bolgarija

»Ko smo prispeli v Slovenijo in v Maribor, nismo vedeli, kaj naj pričakujemo, še manj pa smo vedeli, da bomo našli svojo evropsko družino! Doživeli smo tako toplo dobrodošlico, da smo se takoj počutili kot doma. Festivalski program je vsem udeleženim skupinam resnično dovoljeval, da se med seboj spoznamo in izkoristimo možnosti za bogato kulturno izmenjavo. Tisto leto, ko smo bili na Folkartu, smo se udeležili obilice ostalih dogodkov na naši turneji po Evropi; vendar je bil Folkart vsem članom in vsem nastopajočim naše fidžijske skupine VOU najbolj pri srcu! Vzdušje je bilo tako pozitivno, vsi odri in prizorišča, vse je bilo fantastično in organizatorji ter gostitelji tako prijazni, gostoljubni in zabavni. In čutimo, da smo sklenili prijateljstva za vse življenje!«
Sachiko Soro,
vodja skupine VOU, otočje Fidži

Folkart 2016: Fidži

»Dragi prijatelji!
V neizmerno veselje mi je, da je vaš veličasten festival dosegel trideseto obletnico! Folkart je edinstven prostor, kjer so združene in zaščitene kulture vseh ljudstev sveta, kot v gnezdu. Čestitamo odlični ekipi, ki s svojim delom to omogoča in nam daje priložnost, da vsako leto žanjemo nova prijateljstva.«
Alejandro Miguel Tapia,
generalni direktor folklornega ansambla Gran ballet Agentino in član mednarodnega Plesnega sveta CID

»Folkart je festival kot nobeden drugi.
Vzdušje tega festivala, tako pomembno za dušo, združuje ljudi na več načinov. Festival je organiziran ambiciozno, kulturna medsebojna povezanost med narodi je povsem naravna. Udeleženci dobimo močan občutek pripadnosti in vpletenosti v samo dogajanje. Skozi ves teden imamo priložnost rasti tudi po osebni plati, saj spoznavamo, da smo vsi resnično enaki. Udeležila sem se že na desetine folklornih festivalov po svetu, vendar me je Folkart res presenetil. Našla sem celo dušo-dvojčico z druge strani sveta!
Folkart je več kot očitno festival, narejen z dušo in srcem!«
Eevi Miettinen,
vodja folklorne skupine Motora iz mesta Joensuu, Finska

Folkart 2016: Argentina

»V svetu folklore je prava redkost toliko let obdržati festivalsko tradicijo; verjamemo, da je bilo za to potrebno ogromno dela, entuzijazma, volje in vztrajnosti. To, kar dela Folkart poseben, je prisrčnost ljudi, ki so vključeni v vse nivoje organizacije; posebni sta njihova predanost in ljubezen do folklore ter tradicije. Posebej bi se želeli zahvaliti producentki Alenki Klemenčič, ki s svojim profesionalnim načinom, s prisrčnostjo in prijaznostjo omogoča Folkartu, da je odličen festival, kjer se srečujejo svetovne kulture. Obstaja star ljudski rek: »Folklori se mora človek posvetiti z dušo, plesati s srcem in se predati z ljubeznijo.« Natanko ta rek opisuje duh in ljudi, ki ustvarjajo Folkart!
V želji, da bi doživel še veliko takšnih obletnic, festivalu Folkart in vsem vključenim v organizacijo iskreno čestitamo!«
Prim. Željko Štajcer, dr. med.,
predsednik Ansambla folklornega »Matija Gubec« in direktor Folklornega festivala Karlovac