Roke v zraku. Kje pa? Pesem na ustnicah. Seveda! In ... Nostalgija na ograji. O! A! E! Hop! Hajdeeeemo u planineeee! Ampak, še preden se poletje konča in gremo, prosto po Bijelem dugmetu, v planine, smo šli na Festival Lent. Na Lent po Lentu. Šli? No, še bomo šli! Eden vikend je za nami, spektakel, kaj spektakel, dva spektakla pa še pred nami.
Avgust je nova tradicija Festivala Lent
Koliko ljubezni, smeha, kolen, bokov in petja je bilo na Lentu po Lentu že na prvi avgustovski vikend. Bijelo dugme je »sprašilo« kar osemindvajset komadov. O-sem-in-dvaj-set! Pa je bil to le petek. Ker, v soboto? O, sobota. Ooo! Soulfingers so nas namigali za naprej in za nazaj. Ne, na to ni mogoče sedeti. Hej, še band pride z odra in se zavrti s publiko.
Festival Lent ima malo morje stalnic in spominov. Tradicija in nostalgija. Mesec avgust nekako ni šel skupaj s festivalom. No, do lani. In letos. Ker, kakšen zadetek v polno je, ko se pridih Festivala Lent pomeša s tistim neskončnim mestnim občutkom, da se bo zgodilo nekaj velikega v tako majhnem časovnem oknu. In takšen zadetek, »fultrefer«, kot bi rekli v nogometnem žargonu, je bil uvodni vikend.
Pevcev do ograje in še dlje
Že res, da je Goran Bregović na turnejo z Bijelim dugmetom popeljal Alena Islamovića in Mladena Vojičića Tifo. In da marsikomu manjka prvi pevec Željko Bebek, in skupaj z njim kanonada hitov z albumov, ki so podpisali sedemdeseta leta v nekdanji skupni državi. Ampak, Bijelo dugme ima itak in kakopak več kot tri pevce. Ima jih ... No, tja do ograje in še dlje, na mariborskem Trgu Leona Štuklja.
Bregović se je na Festival Lent vrnil točno po dvajsetih letih. Še vedno v obvezno beli obleki in še bolj obvezno kreativno skuštranih las. Ko na kitaro nastavi akorde, ne da bi še zabrenkal, je pesem že na ustnicah. Pesmi, ki so dobile etno aranžmaje. Trubače. Pesmi, ki bodo (p)ostale tam, kjer so vedno bile, ne glede na aranžmaje. Pesmi, ki so presegle čas, ne da bi zaputile prostor. Pesmi, ki ne morejo biti večno mlade. Pesmi za petje, med katerim se objema, stiska in tudi miži.
Kaj vse je lahko ta(k) trg?
Kaj vse lahko postane Trg Leona Štuklja? Tja smo na našem Festivalu Lent postavljali že vse; od spektakularne opere Turandot, epsko intimne plesne rapsodije Peer Gynt, muzikalov, koncertov, do svetovne folklore ... Pa je Bob Geldof premagal dež. Pa je Goran Bare resda malo zakinkal, ampak zmogel takšno verzijo Budi ponosan, da smo se samo gledali. Na debelo.
In tako je bilo tudi v soboto. O, kako še vedno gre po Lentu naokrog zgodba o gospodu, ki se mu EMŠO pač ne pozna. Niti slučajno, niti malo, ne. Posebna zvezda, mu pravimo. Gospod je imel cel večer, ko so svoj funk, soul in rock'n'roll predli Soulfingers, svojo plesno točko.
Kakor da bi vabil, mamil, dražil DenisaAhmetaševića, ikoničnega vokalista skupine Soulfingers. In na koncu mu je tudi uspelo. No, obema je. Gospodu s klobukom, da je pripravil noro vzdušje, Ahmetašević pa, da je najbrž najvišje od vseh prisotnih dvigoval kolena, ko je skupina »pržila« svoj veliki finale. In kako je preskočil ograjo. Sredi trga, sredi mesta.
Dobri, stari mački so res dobri, stari mački. In takšen vse bolj postaja tudi Festival Lent v avgustu. Pa smo šele na polovici.
Lent po Lentu #2
• Če se samo spomnimo, kaj je Luka Šulić naredil iz Unionske dvorane ob koncu minulega leta! Oooo! Skupaj z Evgenyjem Genchevim sta pričarala »svetovni« koncert, nabrala rekordno gledanost v časih, ko drugače kot čez ekran pač ni šlo, ter z repertoarjem od Ave Marie do Smells Like Teen Spirit in Silent Night pričarala približno vse možne občutke, kar jih je. Ni čudno, da je Trg Leona Štuklja razprodan. Ampak, saj ste bili pravočasni, ne?
• Dubioza Kolektiv. Ali, krajše, Dubioza. Kaj naj pa še napišemo? Saj so na Trgu Leona Štuklja že odpirali Festival Lent. O, ja, so. Bil je četrtek, Piše se leto 2019. Slišali smo Zarjavele trobente. Čez glavo nam je šel napihljivi samorog. Pokasirali smo tak intro, da ... No, še danes lucidne misli o evropskem standardu ostajajo v glavi. Sobota bo finiš vseh finišev najdaljšega Festivala Lent nasploh!